Cene kmetijskih zemljišč v Sloveniji
Kakšne so cene kmetijskih zemljišč v EU in Sloveniji?
Leta 2023 so se cene kmetijskih zemljišč v Sloveniji in Evropski uniji občutno spreminjale. Slovenija se uvršča na šesto mesto med državami EU po povprečni ceni njiv, najdražja zemljišča so na Malti, najcenejša pa na Hrvaškem.
Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je povprečna cena njiv v Sloveniji znašala 26.500 evrov za hektar, medtem ko je povprečje v 27 članicah EU 11.800 evrov na hektar. Najdražja kmetijska zemljišča so na Malti, kjer je cena dosegla vrtoglavih 283.000 evrov na hektar, sledijo Nizozemska (91.000 evrov), Luksemburg (42.540 evrov), Avstrija (37.900 evrov) in Irska (35.143 evrov). Na drugi strani lestvice so najcenejše njive na Hrvaškem (4.491 evrov), v Latviji (4.591 evrov) in na Slovaškem (5.189 evrov).
Graf 1: Povprečne cene njiv v različnih državah EU
Vir: Agrobiznis.finance.si
Razlike v cenah zemljišč v Sloveniji
Podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) kažejo, da cene kmetijskih zemljišč v Sloveniji še naprej rastejo. Leta 2023 so se njive prodajale povprečno za 26.521 evrov na hektar, kar je 14 % več kot leto prej. Trajni travniki in pašniki so se podražili še bolj – za 20 %, povprečna cena je znašala 24.439 evrov na hektar.
Med regijami v Sloveniji so velike razlike. V zahodni Sloveniji je povprečna cena njiv skoraj 47.000 evrov na hektar, v vzhodni Sloveniji pa le 22.000 evrov na hektar.
Graf 2: Cene kmetijskih zemljišč v Sloveniji (zahod vs. vzhod)
Vir: Agrobiznis.finance.si
Kaj vpliva na visoke cene zemljišč?
Po mnenju predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jožeta Podgorška na visoke cene vpliva več dejavnikov, med drugim majhna ponudba kakovostnih kmetijskih zemljišč, bližina urbanih središč in možnost prihodnje spremembe namembnosti zemljišč. V nekaterih primerih visoke cene spodbuja tudi špekulativno trgovanje.
Podgoršek opozarja, da bi Slovenija lahko sledila francoskemu modelu SAFER, ki omogoča regulacijo cen in preprečuje špekulativne nakupe. “Če poslovneži, ki so ustvarili kapital v drugih panogah, kupujejo kmetijska zemljišča, se njihova vrednost dviguje, kar otežuje nakup kmetom,” dodaja Podgoršek.
Kakšne so možnosti za kmete?
Na KGZS poudarjajo, da bi morali kmetje imeti prednost pri nakupu kmetijskih zemljišč. Prav tako pozivajo Agencijo za kmetijske trge, naj s strožjimi kontrolami prepreči zlorabe subvencij, kjer lastniki oddajajo zemljišča v najem, a kljub temu prejemajo subvencije.
Rast cen kmetijskih zemljišč tako ostaja eden ključnih izzivov slovenskega kmetijstva. Čeprav se slovenski kmetje soočajo z visokimi cenami, pa nakupi zemljišč v sosednjih državah, predvsem na Hrvaškem, ponujajo alternativo za širitev kmetijskih površin.
Vir: Članek Kakšne so cene kmetijskih zemljišč, Finance – Agrobiszni.finance.si, februar 2025.
